SONČNE ELEKTRARNE: Za občine in podjetja z več lokacijami

Katere spremembe prinaša novelirana zakonodaja na področju gradnje sončnih elektrarn in obnovljivih virov energije?

V letih 2021, 2022 in 2023 se je zgodilo več pomembnih sprememb zakonodaje, ki ureja področje obnovljivih virov energije ter gradnje in upravljanja sončnih elektrarn:

• V letu 2021 je bil sprejet Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki med drugim ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije.
• V letu 2022 je bila sprejeta nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki se nanaša na ZSROVE.
• V letu 2023 je bil sprejet nov Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE).

Zakaj so uredba in zakona pomembni za občine in druge odjemalce z več lokacijami in kako lahko pomembno znižata strošek električne energije?

Sprememba zakonodaje med drugih naslavlja dve pomembni točki:

1. skupnostna samooskrba in
2. lokacije, kjer je možno graditi sončne elektrarne.

Kaj je skupnostna samooskrba?

Skupnostna samooskrba je oskrba z električno energijo, kjer se več različnih odjemalcev poveže v eno skupnost. V praksi to pomeni, da se več odjemalcev, ne glede na to, ali imajo sončno oz. vetrno elektrarno, povežejo v samooskrbno skupnost. To lahko storijo s pogodbo civilnega prava ali ustanovitvijo pravne osebe. Če se odločijo za prvo možnost, lahko preprosto izpolnijo obrazec, ki je na voljo pri elektro distributerju, in tako določijo kvote odjema in medsebojna razmerja.

Kje je tu prednost za občine oz. druge porabnike, ki imajo več lokacij oz. lastnih zemljišč?

Primer: Občina oz podjetje ima več lastnih zemljišč in objektov, ki so priključeni na elektro distribucijsko omrežje. To so občinske stavbe, domovi krajanov v krajevnih skupnostih, gasilski domovi, zdravstveni domovi, šole ipd. Če je porabnik na nekaterih izmed teh zemljišč in objektov omejen s prostorom za postavitev samooskrbne sončne elektrarne, lahko več ločenih lokacij poveže v skupnost.

Če ima npr. občina v lasti večjo športno dvorano ali drugo večjo površino, lahko nanjo postavi sončno elektrarno in jo vključi v samooskrbno skupnost skupaj z drugimi objekti (domovi krajanov, občinske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni domovi…). Pogoj za samooskrbno skupnost je, da ima vsaj en odjemalec sončno elektrarno, s katero zagotavlja električno energijo zase in za druge odjemalce, ki so vključeni v samooskrbno skupnost.

Lokacije, kjer je možno graditi sončne elektrarne

Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov  energije (ZUNPEOVE) poleg drugih sprememb uvaja posebno določbo, ki pod posebnimi pogoji dovoljuje gradnjo sončnih elektrarn tudi na kmetijskih zemljiščih z bonitetno oceno do vključno 35 točk in na drugih večjih utrjenih stavbnih zemljiščih (parkirišča, deponije…).

ZUNPEOVE določa tudi, da mora Vlada Republike Slovenije sprejeti tematski akcijski program, v katerem bodo določena potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih in vetrnih naprav za proizvodnjo energije. Po zakonu morajo občine svoje OPN in OPPN načrtovati tako, da na potencialnih prednostnih območjih gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni onemogočena.

V 8. členu zakona je določeno, da se ne glede na določbe zakona, kot prednostna območja štejejo:

1. Strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih tlorisna površina je 1.000 m² ali več in ki se nahajajo na poselitvenih območjih, zlasti v mestih in drugih urbanih naseljih;
2. območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin;
3. železniško območje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost železniškega prometa;
4. območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta;
5. območja zaprtih odlagališč;
6. območja opuščenih in nekdanjih površinskih kopov mineralnih surovin, ki niso zalita z vodo, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, ter
7. obstoječa neaktivna odlagališča odpadkov in opuščena odlagališča odpadkov, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.

Bolj kot ZUNPEOVE, ki je zaradi širših lokacijskih možnosti za gradnjo sončnih elektrarn morda zanimiv za investitorje, sta za velike porabnike z več zemljišči pomembna Uredba in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE). Naslavljata namreč ustanavljanje samooskrbnih skupnosti ne glede na lokacijo porabnika v Sloveniji. Prav zato je gradnja sončnih elektrarn postala zanimiva za večje porabnike z več zemljišči, saj lahko z energijo, pridobljeno na eni lokaciji, oskrbujejo objekt na drugi lokaciji in tako znatno zmanjšajo stroške električne energije.