V članku SONČNE ELEKTRARNE: Za občine in podjetja z več lokacijami smo razložili, katere spremembe prinaša novelirana zakonodaja na področju OVE in kakšne prednosti ta prinaša za občine in druge večje odjemalce z več odjemnimi mesti.
Danes bomo pogledali hipotetičen primer občine, ki ima v lasti več objektov, zaradi lažjega prikaza pa bomo kot primer vzeli občino s petimi objekti:
- Športna dvorana (Letna poraba: 94 MWh)
- Občinska stavba (Letna poraba: 20 MWh)
- Vrtec (Letna poraba: 25 MWh)
- Večnamenski objekt (Letna poraba: 15 MWh)
- Poslovilna vežica (Letna poraba: 3 MWh)
Po trenutno veljavni zakonodaji je možna priključitev proizvodnih naprav po eni izmed shem:
- net-metering,
- (delna) samooskrba in
- prodaja v omrežje.
Zaradi poenostavitve razlage in pojmov bomo v tem besedilu uporabljali pojma »stara uredba« po kateri je priklop na sistem net-meteringa še možen in »nova uredba« ki uvaja drugačne sisteme priklopov in ukinja možnost net-meteringa. Ker je v tem trenutku priklop na sistem meteringa po stari uredbi še možen, se bomo zaradi ugodnosti, ki jih prinaša ta, pri predlogu rešitve osredotočili na priklop po tem sistemu.
Ali je priklop na sistem net-meteringa možen le za gospodinjstva?
Ne. Priklop na sistem net-meteringa je možen za vse odjemalce s priključno močjo do 43 kW, kar pomeni, da se lahko v shemo vključijo tudi javni in gospodarski subjekti.
Tudi po stari uredbi so možne t.i. samooskrbne skupnosti ob pogoju, da so odjemalci na isti transformatorski postaji, po novi uredbi pa je možno ustanavljati samooskrbne skupnosti na območju celotne Slovenije, ne glede na transformatorsko postajo.
Net-metering je v tem trenutku najbolj optimalna rešitev, s katero lahko zmanjšamo stroške električne energije, saj se količina oddane in prejete energije meri na letnem nivoju. To pomeni, da viške, ki jih v omrežje oddamo v poletnih mesecih, brezplačno iz omrežja jemljemo v zimskih mesecih, ko je proizvodnja SE nižja. Več o net-meteringu si lahko preberete tukaj: https://www.novergija.si/rok-za-izdajo-soglasja-se-izteka/.
Predlog rešitve:
Najprej moramo pridobiti informacijo, na katere transformatorske postaje (v nadaljevanju TP) so objekti priključeni in ali je na strehah možna postavitev sončnih elektrarn (SE):
- Športna dvorana (TP 1, postavitev SE je možna, priključno moč nad 43 kW)
- Občinska stavba (TP 2, postavitev SE je možna, priključno moč do 43 kW)
- Vrtec (TP 3, postavitev SE je možna, priključno moč do 43 kW)
- Večnamenski objekt (TP 4, postavitev SE je možna, priključno moč do 43 kW)
- Poslovilna vežica (TP 4, postavitev SE ni možna, priključno moč do 43 kW)
Iz pridobljenih podatkov lahko vidimo, da so na občinski stavbi in vrtcu možne postavitve SE za samooskrbo po sistemu net-meteringa. Ker sta objekta na različnih TP, vključitev v samooskrbno skupnost skupaj z drugimi objekti ni možna, niti smiselna, zato tukaj predlagamo sončno elektrarno za samooskrbo, ki bo pokrila letno porabo električne energije vsakega posameznega objekta.
Večnamenski objekt in poslovilna vežica sta na isti TP, pri tem pa postavitev sončne elektrarne na poslovilni vežici ni možna. Ker je streha večnamenskega objekta dovolj velika, lahko na njej postavimo sončno elektrarno ustrezne moči, ki bo oskrbovala tudi poslovilno vežico, saj sta objekta priključena na isto transformatorsko postajo in je samooskrbna skupnost po stari uredbi, ki še omogoča net-metering možna.
Športna dvorana
Zaradi trenutnih nizkih odkupnih cen električne energije je predimenzioniranje SE na športni dvorani nesmiselno. Ker sončna elektrarna proizvaja električno energijo preko dneva, je smiselno moč sončne elektrarne dimenzionirati tako, da se bo vsa električna energija sproti porabljala v objektu. V primeru, da npr. 25 % porabljene električne energije v športni dvorani porabimo preko dneva, potem moč sončne elektrarno prilagodimo temu.
Predimenzioniranje sončnih elektrarn zaradi višine investicije ni smiselno, saj v primeru net-meteringa viške v omrežje podarimo. V primeru, da bi na objektih z izjemo športne dvorane, kjer bo samooskrba 25 %, dosegli 80 % samooskrbo, bi na vseh objektih skupaj dosegli 47 % samooskrbo.
Občina bi bila tako 47 % samooskrbna z električno energijo.
Več vsebin si lahko preberete tudi na https://www.novergija.si/baza-znanja/.
